Home | Družba, Mediji
Prav zaradi tega, ker mi je bilo tako dolgčas sem se trudila, da čim dlje ostanem v službi in imam vsaj nekaj od tega, če že nisem z vsemi na morju. Tako sem na nek zelo vroč četrtek delala kar do sedmih zvečer in po službi šla še v center Ljubljane na sladoled na mostu Tromostovje, se usedla na klopco in opazovala množice turistov, ki so se sprehajali po mestu. S tem sem vsaj dobila bežen občutek, da nisem čisto sama. Tako sem tisti sladoled res dolgo lizala in kar sanjala, da slišim valovanje morja in da so vsi ti turisti skupaj z mano na morju. Kar kmalu sem se morala zbuditi iz sanj saj je ura odbila deset zvečert tako, da je bil čas, da se odpravim do avtomobila in se odpeljem proti domu. Hodeča proti avtu začnem brskati po torbici, da bi poiskala ključe. Po petminutnem brskanju se ustavim in položim torbo na tla in podrobno pogledam vsak skriven žepek v njen. Nisem se takoj ustrašila, da sem izgubila ključe saj imam res ogromno torbo in večkrat prvi trenutek kaj ne najdem. Vendar na žalost sem kaj kmalu sem ugotovila, da nimam ključa in res si nisem znala predstavljat kje bi ga izgubila. V tistem momentu se mi je zameglilo pred očmi saj sem se takoj zavedala kaj to pomeni. V avtu sem namreč pustila tako mobitel kot ključe od stanovanja. To dejstvo je še poglobilo trenutno tesnobo saj sem vedela, da nimam rezervnega ključa od stanovanja, ne poznam nobene telefonske številke na pamet, da bi morda prespala pri kakšni kolegici, ki morda po čistem slučaju ni na dopustu. Situacija sem mi je zdela v tistem trenutku ne rešljiva in vse kar sem bila sposobna narediti je, da sem se sesedla pred avto in se na glas zjokala. Zazdelo se mi je, da sem čisto sama na tem svetu. V tistem trenutku pride mimo mene neka italijanska turistka in me začne spraševati: »hotel, hotel Ljublana, you know, hotel, hotel Ljubljana, do you know, where is«. Jaz sem bila že tako slabe volje in sem se skoraj začela dreti nanj: »ke hotel, ke hotel Ljubljana«! In v istem trenutku ugotovila, da je hotel tudi zame edina rešitev, če ne mislim noč preživeti na prostem kot brezdomec. V tem zavedanju sem prijazno pogledala zmedeno italijansko turistko, s katero sem se v tistem trenutku lahko z lahkoto poistovetila saj sem se prav tako kot ona počutila tako tuje in samo v lastnem mestu. Tako sem jo kar zagrabila za roko in jo sama peljala v najbližji hotel. Ona me je čudno gledala kam jo vozim jaz pa sem ji samo rekla, da greva v hotel, hotel Ljubljana. Zadovoljno se je nasmejal in odkorakala sva proti hotelu nasproti. Ni mi bilo žal dati denarja za eno noč, čeprav vem, da sem ga praktično vrgla stran. Vendar takšne stiske še nikoli nisem doživela in v tistem ti je vseeno koliko denarja daš samo, da si nekje na varnem. Poleg tega pa sem s to dogodivščino še pridobila dobro prijateljico iz Italije s katero sva se še naslednje tri dni družili v Ljubljani. Naslednji dan sem odšla v službo in poklicala posebno službo, ki se ukvarja z vdiranjem v avtomobile. Tako smo v avtu na tleh našli ključe in moja dogodivščina se je srečno zaključila.
Ta prispevek je na portalu publikacije.net objavil/a Nika dne 2009-01-28.
Turistični portal SloveniaHolidays.com med ostalimi hotel opisuje tudi hotel Ljubljana.
Ocenite prispevek:
5 out of 54 out of 53 out of 52 out of 51 out of 5
# of Ratings = 1 | Rating = 5/5
publikacije.net - portal svobodnega znanja