Išči po prispevkih:

Home | Družba, Mediji


Hrvaška v nezavedanju svojih lepot

By: Nika


Tako smo svojo pot začeli skoraj na čistem severu Jadranskega morja in končali na repu oziroma čisto na jugu, tam ko se Jadransko morje zlije v Sredozemski ocean. Za to morsko dogodivščino smo si vzeli kar 14 dni saj smo hoteli videti in doživeti kar največ hrvaških otokov.

Pa smo kmalu videli, da bo 14 dni več kot trikrat premalo, da bi videli, kaj šele obiskali vse hrvaške otoke. Z nezavedanjem, da je Hrvaška lastnica skoraj 1200 otokov, smo v polnem optimizmu verjeli, da nam bo uspelo videti vse otoke. Še pred odhodom smo si na glas na prste šteli najbolj popularne in največje hrvaške otoke kot so Brač, Korčula, Pag, Rab, itd., vendar pozabili na vse tiste male otočke, ki niso tako obljudeni. Prav tisti pa so bili za nas zanimivi saj so bili nadvse skrivnostni in čisto nič obljudeni. Počutili smo se kot gusarji, ki s svojo »bojno« jadrnico iščejo nove morske zaklade.

Prav neverjetno je spoznanje, da ima ena država toliko zakladov, katere, kakor smo dobili občutek, ne zna prav ceniti. Zdi se, da Hrvaška skoraj ne more obvladati cele morske površine, ki jo ima. Ob videnju vse te množice otokov človek resnično ne mora razumeti njihov neizprosen boj za tisti kilometer našega morja. Sumim, da pri dotičnem nerešenem problemu ne gre za zemljo, ampak za princip obeh držav, ki vztrajata pri svojih prepričanjih. Vse skupaj pa še potencira močan hrvaški nacionalizem, ki še bolj zaustavlja proces reševanja.

Slovenija je bila za Hrvaško že od nekdaj konkurenca in vedno smo imeli kanček prednosti, ker smo bili ozemeljsko bližje Evropi in sedaj smo še uradno del nje. Zdi se, da ima Hrvaška zaradi tega manjvrednostni kompleks in zato na trenutke deluje zelo agresivno. Tudi oni želijo biti del Evrope, pravzaprav se na nek način sramujejo naziva Balkancev. Nas ne marajo, ker smo prav mi tista vmesna mala državica, ki jim omejuje pot v širno Evropo. Imam občutek, da bi Hrvatje kar hitro zamenjali pozicije z nami in naše ozemlje. Vso lepoto Jadrana bi prodali za en naš mali otoček na Bledu. Svojo mediteransko eksotiko bi zamenjali za naša alpska mesteca in gore.

Sicer so prebivalci hrvaške zelo gostoljubni in topli ter vedno zelo prijazni in uslužni do popotnikov vseh vrst. To je povsem logično, saj jim turizem predstavlja primaren vir dohodka. Na žalost se velikokrat ne potrudijo za turistične bivalne prostore, še posebno za apartmaje, ki so velikokrat zelo neurejeni. Hrvatje v tem verjetno ne vidijo nič groznega, ker se zavedajo drugih adutov in lepot, ki jih imajo. Prav nasprotno je pri Slovencih, ki se prav zaradi majhnosti in manjših turističnih možnosti zavedajo, da ja vsaka dovršena turistična ponudba izrednega pomena kako je izpeljana. Glede na to, da je Bohinj ena izmed ključnih slovenskih turističnih krajev se lastniki apartmajev Bohinj zavedajo potenciala, ki ga držijo v roki in zato se vedno trudijo ustreči gostu po njihovih najboljših močeh. apartmaji Bohinj so tudi zelo lepo opremljeni in vzdrževani kar ne moramo ravno reči za hrvaške apartmaje. No seveda bi bilo krivično ocenjevati vse njihove apartmaje, ker jih je več deset tisoč, pa vendar lahko generalno rečemo, da je splošni standard nižji od našega.

Če sem malce cinična lahko vsemu temu dodam, da bi Hrvatje še svoje morske apartmaje zamenjali z našimi apartmaji Bohinj, saj so apartmaji Bohinj bolj evropski, bolj kultivirani. To pa so vrednote po katerih Hrvatje tako zelo hlepijo. Pri tej njihovi nečimrnosti do lastnih lepot se niti ne zavedajo kako močne adute imajo in na tem bi lahko gradili, ne pa na vse pretege silijo v Evropo. Prav zaradi te njihove želje je še toliko bolj čudno, da si sami kradejo vstopnico v Evropsko unijo s tem, da nikakor ne pristanejo na kompromis s Slovenci in ji že končno priznajo tisti kilometer morja.


Ta prispevek je na portalu publikacije.net objavil/a Nika dne 2009-05-25.

Www.alpik.com ponuja namestitve v apartmajih v kraju Bohinj. Apartmaji Bohinj ponujajo idilične lokacije z veliko izbiro dodatnih športnih aktivnosti.


Ocenite prispevek:

 

Not yet Rated

Kliknite na XML znak in spremljajte kategorijo [Družba, mediji] preko RSS!



publikacije.net - portal svobodnega znanja









Powered by Article Dashboard