Kratek pregled zgodovine vzajemnih skladov in naložbenih zavarovanj

Leta 1889 so se začeli končno vzajemni skladi pojavljati tudi v Združenih državah Amerike v obliki "delniških trustov" in so se razvili v "vlagateljske družbe", ki so bile priljubljene v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.

Prvi pravi ameriški vzajemni sklad je bil Shaw-Loomis-Saylesov sklad. Pojavil se je novembra 1929, le nekaj tednov po borznem zlomu. Njegovi ustanovitelji so si izbrali slab trenutek, kajti cene delnic so padale, dokler niso leta 1932 dosegle najnižjih vrednosti. Do leta 1936 je tako polovica vzajemnih skladov propadla. Vlagatelji so se naučili nekaj pomembnega: kadar pada cena delnic, gre tudi skladom slabo. To drži še danes. Niti najboljši upravitelj vzajemnega sklada vas ne more obvarovati pred borznim zlomom. Lahko vlagate sami ali pa za vas to počne nekdo drug, nihče pa ni varen pred borznimi zlomi.

Enajst let po zlomu leta 1929 je ameriški kongres sprejel ključni zakon, Zakon o vlagateljskih družbah. Ta zakon je odgrnil tančico skrivnosti, ki je zakrivala vzajemne sklade. Predpisal je, da se mora vsak vzajemni sklad do podrobnosti opisati. Vsak vlagatelj mora natančno vedeti, koliko bo dobil in koliko bo moral za to vložiti. To so bili začetki, ki so zgodbo vzajemnih skladov pripeljali do današnje že zelo natančno dodelane zgodbe vzajemnih skladov. Zgodba vzajemnih skladov dobiva vedno več podnaslovov in njena vsebina se vedno bolj zapleta in še dolgo ne bo končana.

Danes lahko vzajemne sklade definiramo kot strokovno upravljani kolektivni naložbeni tip sistema, ki združuje veliko denarja od investitorjev in investira v zaloge, obveznice, kratkoročne instrumente denarnega trga in druge vrednostne papirje. Trenutno je na svetu seštevek vrednosti vseh vzajemnih skladov kot 26 bilijonov USD. Od leta 1940 naprej obstajajo v Združenih državah Amerike tri osnovne vrste investicijskih družb: odprti skladi, v ZDA znani kot vzajemni skladi; enote investicijskih skladov; in zaprti skladi. Podoben sistemov upravljanja z vzajemnimi skladi imajo tudi v Kanadi.

V ostalih delih sveta se izraz vzajemni sklad uporablja kot splošni izraz za različne oblike kolektivnih naložbenih nosilcev, kot so vzajemni skladi odprtih investicijskih družb in kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje. Tako je izraz vzajemni sklad na vsakem delu sveta malo drugače vrednoten. Podobno je z naložbenim zavarovanjem, ki je v osnovi življenjsko zavarovanje in združuje življenjsko zavarovanje in varčevanje, vezano na gibanje vrednosti enot premoženja izbranih vzajemnih skladov, kar ob običajnih ugodnostih življenjskih zavarovanj omogoča aktivnejši pristop k zavarovanju.

Naložbeno zavarovanje na razvitih zavarovalniških trgih danes zajemajo velik delež med vsemi oblikami življenjskih zavarovanj in ponekod med novo sklenjenimi življenjskimi zavarovanji celo prevladujejo. Pojavljajo se v najrazličnejših oblikah: razlikujejo se glede na jamstva, glede na naložbe, glede na način obračunavanja stroškov itd. Na raznolikost naložbenih življenjskih zavarovanj po svetu so vplivale različne razvitosti lokalnih trgov vrednostnih papirjev, razvitost lokalnih trgov življenjskih zavarovanj in seveda lokalna zakonodaja, ki je ponekod z davčnimi spodbudami še pospešila njihov razvoj.

Države, ki imajo najbolj razvit sistem naložbenih življenjskih zavarovanj so poleg Evrope tudi ZDA, Avstralija in Kanada. V teh državah so bili pogoji za razvoj naložbenih življenjskih zavarovanj zelo ugodni. Odlično razvit trg vrednostnih papirjev, dokaj visoki donosi ter želja ljudi, da so s svojimi sredstvi udeleženi na trgu vrednostnih papirjev, so bili v teh državah odlična osnova za razvoj zavarovanj povezanih z investicijskimi in z vzajemnimi skladi. Tako lahko vidimo, da se je zgodba naložbenih zavarovanj in vzajemnih skladov na nek način prepletala in se še danes.

Ta prispevek je na portalu publikacije.net objavil/a Bob dne 2008-12-22.

Avtor dela na projektu finančno svetovanje. V članku je omenjeno naložbeno zavarovanje in vzajemni skladi.

Ocenite prispevek:

5 out of 54 out of 53 out of 52 out of 51 out of 5 

# of Ratings = 4 | Rating = 4.3/5