Nikoli ni prepozno za vpis v jezikovno šolo

Pravzaprav nikoli, ker kakor pravi znani rek: "Človek vsak dan izve kaj novega." Veliko ljudi namreč misli, da lahko neha uporabljati možgane takoj, ko v življenju dosežejo neko točko, ko so si jo sami določili. Ta točka, na primer zaključni izpiti ali diploma, za njih predstavlja vrhunec v pridobljenem znanju in se lahko nehajo izobraževati. S tem, da opuščamo kakršenkoli možganski trening, dolgoročno škodujemo samim sebi.

Z opuščanjem učenja smo oškodovani za nova znanja, vendar bolj kot to z neaktivnostjo možganov škodimo svoji življenjski energiji. Redna aktivnost možganov je prav tako pomembna kot fizična aktivnost telesa. S stagnacijo možganov lahko povzročimo hitrejše staranje telesa. Človek, ki se redno izobražuje skozi celo življenje, ostaja optimističen, aktiven, vitalen in energičen. Najbolj neverjetni so osemdeset let stari ljudje, ki se še vedno izobražujejo in zaradi njihove samoiniciativnosti ter želje po znanju kljub svoji starosti ostajajo polni življenja, ki v njihovih očeh še ne usiha. Prav zanimivo je, da ti ljudje večkrat premorejo več pozitivizma in energije do življenja kot marsikateri mladenič ali mladenka.

Dober primer je moja soseda, ki je stara petinosemdeset let in se je pred kratkim vpisala v jezikovno šolo, kjer dvakrat na teden obiskuje jezikovni tečaj italijanščine. Soseda mi je prejšnji teden med jutranjo kavico pojasnila njeno strast do nenehnega učenja in jezikovna šola je odlična priložnost, da se nauči italijanskega jezika. S smrtjo moža že pred desetimi leti se je odločila, da iz življenja potegne največ, kar ji ta daje. S tem nima v mislih ležernega življenje, ki ga večina tako rada enači z lagodnostjo bivanja in uživanjem. Po njenem mnenju je takšno dojemanje življenja plehko, saj ona bistvo življenja in njegovo energijo išče v vsakdanjem pridobivanju novih znanj. Med pripovedovanjem se zamisli, me pogleda in reče: "Ne razumem zakaj se ljudje tako zelo bojijo naučiti kaj novega."

Bila sem fascinirana nad njenim pozitivizmom, vendar mi ni šlo iz glave, zakaj se petinosemdesetletna ženska odloči vpisati v jezikovno šolo in se odloči skozi jezikovni tečaj naučiti ravno italijanskega jezika. Ob tem vprašanju moja sogovornica malo zardi in mi pojasni, da so tukaj motivi zagnanosti res malo večji, saj je njena prva velika in neuslišana ljubezen Italijan, ki po dvajsetih letih pride k njej na obisk. Tako se je odločila, da se bo vpisala v jezikovno šolo in se v jezikovnem tečaju za začetnike naučila italijanščine vsaj do te stopnje, da bosta lahko s svojo preteklo ljubeznijo spregovorila nekaj romantične italijanščine.

Tako je tudi mene navdušila, da se vpišem v jezikovno šolo in se začnem učiti italijanskega jezika. Pa ne zato, ker imam kašno ljubezen v Italiji, pač pa zato, da enostavno treniram svoje možgane. Jezikovni tečaji so super priložnost, da naredim dvojno dobro delo, saj se učim jezika in še treniram možgane. Sosedina življenjska energija in pozitivizem sta me tako navdušila, da sem se sama pri sebi odločila, da ne bom nikoli pustila svojim možganom, da se polenijo. Od sedaj naprej mi bo soseda moj vzor in poskušala bom njeno razmišljanja in način življenja prenesti nase in še na kakšne moje vrstnike, ki so se že v mladih letih bojujejo z depresivnimi mislimi o smislu življenja.

Ta prispevek je na portalu publikacije.net objavil/a Nika dne 2008-11-25.

Avtor trenutno dela na projektu učenje tujih jezikov. V članku so opisani jezikovni tečaji in "domača" jezikovna šola.

Ocenite prispevek:

5 out of 54 out of 53 out of 52 out of 51 out of 5 

Not yet Rated