Prevajalci ter simultano in konsekutivno prevajanje

Če imamo besedilo v pisni obliki, gre za prevajanje oz. pisno prevajanje. Ko imamo besedilo v govorni obliki, pa govorimo o tolmačenju. Tolmačenje v grobem delimo na simultano tolmačenje in konsekutivno tolmačenje. Velikokrat slišimo tudi izraza simultano prevajanje in konsekutivno prevajanje. Glavna razlika je v tem, da pri simultanem tolmačenju prevajalec govori takorekoč istočasno (največ z nekaj sekundami zamika) kot govorec (lep primer je recimo prevajanje oz. tolmačenje v evropskem parlamentu, kjer prevajalci sedijo v kabinah, preko slušalk poslušajo govorce in prevajajo v mikrofon), konsekutivno tolmačenje pa poteka tako, da se govorec in prevajalec izmenjujeta v govoru.

S stališča poznavanja jezika je za prevajalce pravzaprav vseeno, če gre za prevajanje ali pa za tolmačenje. V obeh primerih morajo zelo dobro poznati oba jezika - jezik govorca in jezik, v katerega prevajajo. Prav tako jim ne sme delati težav prevajanje v obe smeri.

S stališča prakse oz. prevajanja gotovo velja, da je navadno prevajanje besedil nekako manj stresno kot tolmačenje. Ko seveda ne govorimo o kakšnih časovnih rokih. Pri prevajanju besedil namreč ni potrebno, da v sekundi ali pa v zelo kratkem času možgani sprocesirajo večjo količino informacij, kar je zaradi večje hitrosti potrebno pri tolmačenju. Vendar to ne pomeni, da je prevajanje besedil lažje kot tolmačenje govora ali obratno. V obeh primerih so pomembne znanje in izkušnje. Gotovo je pomembno tudi strokovno izpopolnjevanje ali pa vsaj obnavljanje znanja tujih jezikov.

Poznamo zelo veliko različnih vrst prevajanj: prevajanje pravnih besedil, prevajanje finančnih besedil, prevajanje besedil oglaševanja, prevajanje IT-besedil, prevajanje tehničnih besedil, prevajanje tehnoloških besedil, prevajanje spletnih strani, prevajanje ostalih besedil, sodno overjeni prevodi, simultano prevajanje, konsekutivno prevajanje, prevajanje DVD-jev, TV-oddaj … Če želi prevajalec biti dober na posameznem od teh področij, to od njega zahteva tudi specifično znanje, ki sploh ni nujno povezano s samim jezikom in prevajanjem. Ne govorim samo o terminologiji in poznavanju določenih specifičnih izrazov in fraz, pač pa o nekakšni izobrazbi tudi na tehničnem in tehnološkem področju.

Globalizacija se pozna tudi na področju jezikoslovja. Poleg vedno bolj pogoste uporabe tujk in "pozabljanja" starejših izrazov mislim tu predvsem na vedno večji pretok delovne sile. Pa ne na ceneno delovno silo, ampak obratno - na potrebe po dobrih in izkušenih prevajalcih povsod po svetu. Dober prevajalec, ki resnično obvlada tudi več tujih jezikov, se lahko zaposli kjerkoli - kot prevajalec ali pa karkoli drugega. Največ zaposlitev na delovno mesto prevajalca ali tolmača je v zadnjem desetletju v svetovnem merilu gotovo ponudila Evropska unija. Pri tem mislim predvsem na birokratski del Evropske unije.

Tudi podjetja, ki odpirajo podružnice po svetu v različnih državah ali pa recimo želijo tam samo predstaviti svoje storitve, potrebujejo ljudi, ki poznajo lokalni jezik. V tem primeru tudi za prevod spletne strani ali pa recimo za prevod in izdelavo promocijskega materiala prav pridejo izkušeni prevajalci.

Lahko rečemo, da so danes prevajalci, ki so izkušeni in imajo znanje, cenjeni in zaželjeni. To pa še toliko bolj velja, če prevajalec obvlada več kot en tuj jezik, kar pa verjetno počasi postaja že nekakšna stalnica, saj je tudi med prevajalci vedno večja konkurenca.

Ta prispevek je na portalu publikacije.net objavil/a Bob dne 2008-08-21.

Boštjan Hozjan trenutno dela na projektu prevajalec. V članku je opisano prevajanje in prevajalci.

Ocenite prispevek:

5 out of 54 out of 53 out of 52 out of 51 out of 5 

# of Ratings = 7 | Rating = 4.7/5