Problem zaposlovanja zaradi lagodnega življenja študentov

So ti posamezniki nesposobni? Morda ti posamezniki nimajo primerne izobrazbe ali pa ti posamezniki enostavno nočejo delati? Vse to bi se lahko spraševali skeptiki, ki v varnem naročju svojega delodajalca služijo svoj vsakdanji kruh.

Pred kratkim smo se zbrale prijateljice iz faksa, s katerimi se dobimo enkrat na teden na večerji, ki si jo še vedno plačujemo s študentskimi boni, z namenom, da se med seboj pogovorimo o aktualnih tematikah, ki se nas tičejo oziroma zanimajo. Tokrat je bila tema zaposlovanje in problematika povezana z njo med nami in v naši okolici. Ena od kolegic je namreč tik pred zagovorom diplome, vendar si ne upa diplomirati, ker ve, da bo tako izgubila status študenta. Z izgubo statusa študenta pa bi tudi izgubila svoje delo, ki ga v nekem podjetju opravlja že dobra tri leta, se pravi skoraj celo svoje študijsko obdobje.

Kako je možno, da se moja prijateljica boji za svoje delo, če svojemu delodajalcu dokazuje, da je zaupanja vredna, pridna in sposobna delavka že dobra tri leta? Kaj ni to največ, kar lahko delodajalec od svojega zaposlenega pričakuje? Lojalnost nekemu podjetju in delavnost sta nadpomenke vsem ostalim lastnostim, ki so še pomembne za dobro sodelovanje zaposlenih z njihovimi delodajalci. Kaj je torej tisto, kar prijateljičinemu delodajalcu preprečuje, da redno ne zaposli moje prijateljice.
S prijateljicami smo si glavni problem zaposlovanja in tudi glavni problem pri situaciji moje prijateljice in njenega delodajalca razložile tako, da problem tiči v načinu ureditve zaposlovanja in dela v celotnem ciklu zaposlovanja. Napaka je že v tem, ker se delo namesto svežim diplomirancem daje študentom. Študentom zato, ker so oni najcenejša delovna sila v primerjavi z rednim delavcem, ki za delodajalca predstavlja velik strošek. Zakaj bi torej kdorkoli dajal delo rednemu delavcu, ko pa lahko privarčuje ogromno denarja na študentu in od njega dobi enako ali celo več kvalitetnega dela.

Prvi korak, ki bi ga morala država pri zaposlovanju urediti je, da bi zmanjšala stroške redno zaposlenih delavcev. Na ta način bi delodajalec trikrat premislil, kaj se mu bolj splača, ker bi bili stroški za študente zaposlovanja enaki. Tako bi v ospredje prišle prednosti redno zaposlenega delavca saj ima delodajalec s takšnim delovnim razmerjem manjše skrbi zaradi delovne pogodbe, ki jo podpiše z zaposlenim. Poleg tega bi bilo potrebno še bolj obdavčiti oziroma celo ukiniti študentsko delo, ker danes v naši mladi državici študent živi prelepo in se posledično predolgo oklepa tega življenja.

Pravzaprav se ga tako oklepa, da ga na noče zapustiti in začne iskati vse načine, da bi čim dlje ostal študent, ker ve, kaj ga čaka, ko to ne bo več. V veliko primerih jih čaka dolgo in mučno iskanje dela. Najbolj zanimivo je, kaj si o tem problemu misli ena od mojih prijateljic, ki bo, ko bo diplomirala, dobila službo preko poznanstev svojega očeta. Po njenem mnenju najboljše delo dobijo pač najboljši in najbolj sposobni. Vse ostale punce se nismo mogle strinjati z njo, ker menimo, da redno delo prej dobijo tisti, ki imajo poznanstva in redko tisti, ki so dejansko sposobni. No, verjetno vsak verjame tisto, kar želi verjeti, zato smo na koncu vseeno prišle do skupnega zaključka.

Izvor problema tiči v ciklu zaposlovanja, ki ga ne bomo odpravili, če ne bo vsak nekaj spremenili. Žal mi je moje prijateljice, ker kljub njeni pridnosti in sposobnosti ne bo dobila dela, v katerem uživa. Sedaj ji ne preostane drugega, kot da diplomira in se vpiše na drugi faks zaradi statusa, zato da bo lahko delala pri različnih delodajalcih in morda jo kdo le zaposli. Sedaj vemo, zakaj je povprečna študijska doba v Sloveniji dolgih šest let. V naši mladi državi je dobro biti mlad študent, dobivati solidno plačo, imeti zastonj študij in jesti na študentske bone. Študentom je vsekakor prelepo, sploh v primerjavi s tem, kaj ga čaka po tem, ko to ni več.

Ta prispevek je na portalu publikacije.net objavil/a Nika dne 2008-11-18.

Avtor dela na projektu zaposlitev. V članku sta opisani delo in zaposlovanje.

Ocenite prispevek:

5 out of 54 out of 53 out of 52 out of 51 out of 5 

Not yet Rated