Razvoj in pomen spletnih iskalnikov

Posledica tega je razvoj iskalnih orodij, ki po nekem postopku razvrščajo rezultate spletnih strani. Prvi poskusi ustvarjanja tovrstnih iskalnikov segajo na začetek devetdesetih let 20. stoletja, po katerem je sledilo obdobje hitrega vzpona iskalnikov v sredini devetdesetih let. Razvoj tehnologije iskanja je bil v tem času izjemen zaradi ogromnega kapitalnega vložka.

V letu 1994 sta se pojavila oba ključna tipa spletnih iskalnikov, ki sta v uporabi še danes. Prvi tip so spletni imeniki, ki omogočajo tematsko iskanje (ang. subject directory search), drugi tip pa iskalniki, ki omogočajo iskanje po ključnih besedah (ang. search engines). Pri spletnih imenikih ima ključno vlogo človek, ki je urednik vsebin, ki jih iskalnik pokriva. Vsebina iskalnika namreč nastaja z ročnimi vpisi strani in je pregledana ter razvrščena v urejene kategorije s strani urednika. Najbolj znan in prvi spletni imenik je Yahoo!, ki je bil na svetovni splet lansiran leta 1994. Najstarejši slovenski iskalni imenik je Mat'Kurja, ki se je javnosti prvič predstavil leta 1996.

Spletni imeniki so danes med uporabniki spleta manj priljubljeni. Zaradi hitrega naraščanja števila spletnih strani ni mogoče dovolj hitro vpisati vseh novih strani, poleg tega pa še vzdrževati in posodabljati vseh starih vpisov, katerih vsebina se lahko spremeni. Rezultati so zato lahko zastareli ali nezadostni.

Danes so med najbolj priljubljenimi spletnimi orodji spletni iskalniki. To so sistemi, ki so poskušali obvladati množico podatkov na spletu in tako ponuditi uporabnikom dobro pomoč pri iskanju informacij. S samim začetkom so strokovnjaki iskali najboljše in najbolj logične načine iskanja ter razvrščanja rezultatov. V prvi fazi razvoja je tako nastala inovacija "metaiskalnikov", ki so seznam zadetkov prikazali s pomočjo kombinacije rezultatov različnih iskalnikov.

Do današnjega sistema razvrščanja rezultatov na spletnih iskalnikih se je skozi razvoj logika iskanja na spletnih iskalnikih večkrat zamenjala. Zaradi različnih dejavnikov in interesov je razvoj spletnih iskalnikov imel vzpone in padce. Po prvem valu razvoja iskalne tehnologije in po prvih zadovoljstvih z iskanjem ter rezultati spletnih iskalnikov so se investicije začele usmerjati v druge segmente spleta, kot je ustvarjanje portalov ali vstopnih točk na internet. Spletni iskalniki so bili tako primorani ustvariti na desetine novih storitev za svoje uporabnike, ki jih lahko uporabljamo še danes.

V obdobjih precej neizdelane tehnologije je prihajalo do neetičnega izrabljanja s strani lastnikov spletnih strani, ki so lahko sami vplivali na položaj strani na seznamu zadetkov spletnih iskalnikov. Takšno stanje je leta 1998 z novo idejo začel popravljati podjetnik Bill Gross, ki je ustvaril iskalnik GoTo.com. Od tedaj naprej so podjetja morala plačevati položaj na seznamu zadetkov za posamezne ključne besede. Prvič je bilo jasno, da za oglaševalca na internetu ni pomemben vsakršen obiskovalec, temveč le tisti, ki aktivno išče določen izdelek ali storitev.

Prvi uspešen iskalnik po ključnih besedah, WebCrawler, se je pojavil istega leta kot Yahoo!, kmalu pa so mu sledili tudi drugi (na primer Lycos in AltaVista). Danes najbolj znan in izredno uspešen iskalnik, ki temelji na tem principu, je Google ki je bil kot pravi konkurent GoTo-ju prav tako lansiran leta 1998. Le dve leti kasneje, torej leta 2000, je podjetje Noviforum d.o.o. lansiralo prvi slovenski iskalnik po ključnih besedah – Najdi.si.

V letu 1998 se je začela monopolistična vojna najmočnejših med iskalniki, saj je takrat nastal vsem dobro znan Google, ki je do leta 2000 deloval brez poslovnega modela, ki bi mu prinašal prihodke. Uspeh Googla je povezan z njegovimi ustanovitelji, Sergeyem Brinejem in Larryjem Pageom, ki sta logiko iskanja za spletne iskalnike našla v akademskem svetu, kjer pomembnost objavljenega strokovnega članka merijo po številu citatov tega dela, ki jih objavijo drugi avtorji. V iskalni logiki spletnih iskalnikov to pomeni, da imajo tiste strani, ki imajo več povezav iz druge spletne strani, v Googlovem sistemu boljši tako imenovani PageRank in višjo pozicijo. Ta sistem je Googlu dal izjemno prednost na trgu, ker je ponudil daleč najbolj kakovostne rezultate. Google danes na trgu nima prave konkurence in je vladar med spletnimi iskalniki.

Pomen spletnih iskalnikov

Kako lahko definiramo spletne iskalnike? Če poskušamo njihovo definicijo izpeljati iz njihove funkcije, lahko rečemo, da so spletni iskalniki iskalna orodja, ki omogočajo iskanje informacij in uporabnika usmerijo do njih. Spletni iskalniki namreč ograjujejo vire informacij na željeno temo, in s tem znatno povečajo možnost, da uporabnik v neskončnem prostoru spleta sploh najde iskan podatek.

Uporaba spletnih iskalnikov je prinesla tudi velike spremembe v načine uporabe svetovnega spleta. Uporabniki se danes v svetovni splet vse bolj vključujejo preko vedno istih začetnih točk, ki jim interakcijo olajšajo – preko iskalnikov in portalov. Za mnoge so iskalniki postali primarni kanal informacijskega izkustva na svetovnem spletu. Raziskave namreč kažejo, da do 90 % vseh uporabnikov interneta v svetu vstopa na svetovni splet preko iskalnikov in imenikov. Za ilustracijo − slovenski spletni iskalnik, imenik in portal Najdi.si je v letu 2007 v povprečju dnevno obiskalo več kot 200.000 različnih uporabnikov, ki so izvedli preko 1.000.000 iskanj.

Za razliko od začetnega prostega pohajkovanja po spletu je danes prisoten model centralnosti, kar pomeni, da obstajajo središčne točke oz. vozlišča, kjer veliko uporabnikov začne svojo interakcijo s spletom, s pomočjo te strani upravlja navigacijo po drugih spletnih straneh ali se vsaj v njo tudi vrne, preden se interakcija konča. Takšen način uporabe svetovnega spleta pa je, poleg tega, da je uporabo spleta približal množicam, omogočil tudi hitrejšo komercializacijo svetovnega spleta, saj zaradi iskalnikov danes v spletu obstajajo zelo transparentna vozlišča, kjer je promet najbolj gost, kar recimo lahko s pridom izkoriščajo tudi podjetja oz. oglaševalci.

Spletni iskalniki so postali eno od najhitrejših rastočih prizorišč na oglaševalskem trgu in sicer s prinašanjem strank iz starega sveta tradicionalnega oglaševanja k novem svetu plačane pozicije na spletu. S spletnimi iskalniki je bilo torej prvič jasno, da za oglaševalca na internetu ni pomemben vsakršen obiskovalec, temveč le tisti, ki aktivno išče določen izdelek ali storitev. Tak obiskovalec je za oglaševalca dosti bolj dragocen kot naključni obiskovalec. In prav s to logiko iskanja preko ključnih besed so spletni iskalniki danes marketinško orodje z največjim potencialom. S spletnimi iskalniki iščemo ciljno publiko in ona išče nas. Iz tega izhaja pojem "iskalni marketing".

Pomen spletnih iskalnikov? Veliko jih je, predvsem s spreminjanjem uporabnika interneta, ki z možnostjo iskanja sam išče in vpliva na to, katere informacije hoče. Tu bi se lahko družboslovci spotaknili ob dejstvo, da spletni iskalnik sam razvrsti rezultate in na nek način diktira, kaj prednjači pred drugimi, tako kot to počnejo tradicionalni mediji. Pa vendar je še vedno v uporabnikovi moči, da vrstni red ignorira. Uporabnik med vsemi možnostmi iskanja in ogromnim številom podatkov, ki jih ima na razpolago, po eni strani postaja zmeden, ker je informacij preveč. Po drugi strani pa postaja vedno bolj zahteven, ker se zaveda, da ima moč, ki jo lahko izraža zgolj z enim klikom.

Ta prispevek je na portalu publikacije.net objavil/a Nika dne 2008-06-02.

Tina Zdjelar soustvarja vsebino na največjem slovenskem portalu, namenjenemu optimizaciji spletnih strani, Optimizacija.eu. Na portalu med vsemi tematikami najdemo tudi iskalni marketing.

Ocenite prispevek:

5 out of 54 out of 53 out of 52 out of 51 out of 5 

# of Ratings = 10 | Rating = 5/5