Tudi zabavni tisk potrebuje dobro prevajanje in lektoriranje

Seveda je absurdno trditi, da je sam tisk lahko kaj od naštetih treh možnosti, lahko pa je popularni tisk zaradi načina pisanja, ki ga ima priljubljen in posledično razširjen med novinarji in uredništvi ter tako splošno znan tako za bralce kot ustvarjalce popularnega tiska.

Veliko bralcev popularni tisk enači z rumenim saj se pri površnem bralcu ločnica med popularnim in rumenim tiskom namreč velikokrat izgubi. Prav zato je za novinarskega teoretika zelo pomembno določilo meje med resnim in popularnim časopisjem, ki ga postavlja. Popularni in rumeni tisk obravnavata iste topike vendar je »popularno« nedvomno bolj nevtralna oznaka kot »rumeno«, kateremu ostaja jasna slabšalna konotacija. Tako imenovana »popular press« izbira novičarske vrednote, ki poudarjajo negativna stališča in dejanja ter lahko za površnega bralca neprepoznavno prehaja v rumeni tisk. Popularni tisk sicer nenehno govori o neprijetnih dogodkih in škandalih slavnih tako kot rumeni, a je način dela kvalitetnejši. Biti popularen še ne pomeni, da si nekvaliteten, vsiljiv, vulgaren in neodgovorno senzacionalen kar mnogokrat označuje rumeni oz. tabloidni tisk.

Med popularnim in rumenim oziroma tabloidnim jezikom je torej razlika predvsem v tematikah pisanja Skupna lastnost in funkcija tabloidnega in popularnega tiska je v eni besedi zabava. Jezik in način pisanja v takšnem zabavnem tisku je povsod preprost, kramljajoč in neformalen, veliko je informiranja, komentiranja, vizualnega nagovora, personifikacije, anekdot in vizualnih nagovorov. Uspeh zabavnega tiska temelji na njegovi zabavnosti in razvedrilu ter že prej omenjenih lahkotnih rubrikah. Najbolj pa je opaziti novo vlogo fotografije, zmanjšanje strani in formata, povečanje velikosti naslovov in uporabljanje ilustracij, ki dajo končni pečat določenemu časopisu oz. reviji s svojo prepoznavno noto in izvirnostjo. V novodobnem obdobju popularnega tiska, se tiskana beseda vse bolj postaja identična prijateljskemu pogovoru.

Vsekakor sta tako poularni kot tabloidni tisk nekakšna formula uspešnosti med tiskanimi mediji. Sam način pisanja in nagovarjanja bralcev ga dela uspešnega saj bralcu ni potrebno kaj dosti razmišljati. Danes se bolj kot ne berejo samo še naslovi in gledajo fotografije pri napisanem članku. Po mojih ugotovitvah ima zabavni tisk torej predvsem funkcijo razvedrila. Med branjem takšnega teksta pa bralec, ki je največkrat nekritičen med branjem lahkotnih tekstov, ne opazi vseh napak, ki se največkrat dogajajo, ker novinarji kakšne tračarske novice prevajajo direktno iz tujih novic. Takšnih napak si novinarji, uredniki in časopisne hiše ne bi smele dopustiti, četudi gre za tekst brez velikega pomena.

Slabo lektorirani teksti, slab prevod in prevajanje novinarjev so znaki neprofesionalnosti. Če bralec večkrat prebere novico, ki z lektoririanjem ni imela stika to pomeni, da se z določeno napako večkrat sooči. Ker je časopis za bralca verodostojen vir tako tudi bralec percepira te napake v pravilnosti in tako začne tudi sam uporabljati tak jezik. Menim, da bi si morale časopisne hiše vsako prevajanje in prevod tujih člankov vzeti resno in za to zaposliti prevajalce. V tem, ko bi bi dobili prevod določenega teksta pa bi le-ta moral iti še čez natančno lektoriranje. Slabo prevajanje in prevodi ter lektoriranje so napake amaterjev in tudi zabavni tisk, ki je sicer bolj kot ne namenjen razvedrilu, bi moral dajati vzgled za ponos slovenskega jezika.

Ta prispevek je na portalu publikacije.net objavil/a Nika dne 2009-06-23.

Avtor dela na projektu prevajanje. V članku so opisani prevod in lektoriranje.

Ocenite prispevek:

5 out of 54 out of 53 out of 52 out of 51 out of 5 

# of Ratings = 1 | Rating = 2/5