Uporaba in prodaja tobačnih izdelkov 2008

Še se bo kadilo, vendar vedno manj – statistika za vse preostale nejeverne Tomaže

“Užitek brez omejitev, pri nas lahko kadite,” je geslo znanega casinoja. Ali se lahko pohvalijo še s čim drugim?! O škodljivosti kajenja je bilo napisanega že dosti, tudi izpod mojega “peresa”. Dimnni signali kadilcev so opazni vedno manj. Vse bolj se umikajo. Pojavljo se le še posamezni dvomljivci, politiki, lastniki lokalov, ki so prepričani, da sta “kava in čik” še vedno “in”. V lokalih počasi prevladuje vonj kave nad cigaretnim dimom. In pa njegova visoka cena.
Po novem cigretni dim povečinoma preži na nas, nekadilce, v velikih koncentracijah, le še pred lokali, bolnišnicami, šolami in drugimi javnimi ustanovami. Seveda se ga zavoha tudi v globokih hodnikih, straniščih in ostalih skritih kotih zgoraj naštetih ustanov. Medvedja usluga.

Da so cigaretni dimni signali upravičeno umaknjeni iz zaprtih prostorov, je podprto tudi s statistiko. Žalostno je, da se npr. pojavljo še vedno taki oglasi. Če bi se kreatrorji teh oglasov zavedali, da lahko s tem odvrnejo 77% polnoletnih Slovencev. V Sloveniji kadi le 23% polnoletnega prebivalstva, redno pa le 20%. Razširjenost kajenja upada, iz leta v leto bolj. Leta 1989 je kadilo 32% polnoletnega prebivalstva, danes le še 23%. V povprečju kadilci na dan pokadijo po 19 cigaret. Sicer profil kadilca določa spol, starost in izobrazba. Povečinoma so to še vedno slabše izobraženi ljudje, ki jih tobačna industrija pridobi s svojimi lažmi na svojo stran. Med ženskami je kadilk le 19%. Moški kadijo malo bolj – 23%. Vendar pa delež iz leta v leto upada. Bolj kot smo ljudje izobraženi, manj kadimo. Tudi iz tega stališča je paradoksen oglas casinoja.

Tobačni industriji je namreč znano, da morajo za svoje stranke dobro poskrbeti in jih navaditi na svoje izdelke že od ranih nog, kar bolj ali manj uspešno tudi počne. Predvsem v državah v razvoju in državah tretjega sveta. V Sloveniji je statistika sicer zagotovo boljša, pa vendar žalostna je statistika med najstniki. Mladih nekadilcev je “le” 74%. Do 11. leta je poskusilo kaditi 9% otrok. Do 15. leta pa KAR 54%. Pri tem najbolj zaboli dejstvo, da je bilo leta 2002 pri 13. letih 30% najstnikov rednih kadilcev. Glede spola se bistveno ne razlikujejo.

Glede na našo ranjko Evropo – največji kadilci so Avstrijci. Slovenci smo na petem mestu. Na repu kadilske kolone so Švedi. Le ti pokadijo najmanj. Seveda je potrebno ločiti med vzhodno in zahodno Evropo. V državah “bivšega vzhodnega bloka” in v Italiji se kadi več kot na zahodu.

Indijanci so se nam lepo maščevali za njihovo zemljo. Cigarete so konec koncev le droga. Nikotin zasvoji človeka do desetkar bolj kot Heroin. Ubijajo na dolgi rok – tiho in učinkovito. K sreči delež kadilcev upada. Pa vendar so številke še vedno previsoke. Prepovedali kajenje je praktično nemogoče, ker s tem dobesedno odpremo trg za nelegalne posle s tobačnimi izdelki in z vsemi posledicami le njega.
Bolje je pristopiti s druge strani, namreč povečati delež nekadilcev. Tako postane kajenje vedno bolj nesprejemljivo v družbi in kadilci same sebe omejijo. Pri tem pa je potrebno sodelovanje Evrope, države, raznih nevladnih organizacij, društev….Veliko pripomore ustrezna zakonodaj, ki naj bi se čim bolj dosledno izvajala, hkrati pa ustrezno celostno osveščanje prebivalstva – vseh starostnih skupin, predvsem pa je potrebno začeti že pri otrokih in mladih, kajti le ti so prva tarča “tobakarjev”.
Namreč, dejstvo je, da na mladih svet stoji. Kakšen, pa je odvisno od nas!

Ta prispevek je na portalu publikacije.net objavil/a Martin Lasič dne 2008-06-09.

Ocenite prispevek:

5 out of 54 out of 53 out of 52 out of 51 out of 5 

# of Ratings = 1 | Rating = 5/5